Oznake:

Komentarji 4 | Zadetkov: 18 | Več ...

Radenci - Letošnjega 32. Maratona treh src se je udeležil tudi prvak Socialnih demokratov Borut Pahor, ki je po prihodu v cilj dal vedeti, da bo najverjetneje kandidiral na letošnjih predsedniških volitvah.

Borut Pahor, predsednik vlade v prejšnjem mandatu, je v Radencih v zelo dvoumnem stavku napovedal skorajšnjo kandidaturo za predsednika države. Povedal je: "V Radence izjemno rad prihajam, tudi zaradi prijaznih ljudi, ki tekače vzpodbujajo skozi vso progo. Letošnji čas je boljši kot lanski. Pred tekom sem si dejal: če mi ne bo uspelo premagati samega sebe, ne morem zmagati jeseni na predsedniški volitvah. Hvala in lepo se imejte."

Sarkić: Pahor ni nikoli zanikal, da razmišlja o predsedniški kandidaturi

Predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkić pa je pojasnil, da Pahor danes ni napovedal kandidature za predsednika republike. Če bi se Pahor za ta korak odločil, bi bili o tem najprej obveščeni njegovi sodelavci in stranka, je dejal. Sarkić je dodal, da Pahor nikoli ni zanikal, da razmišlja o predsedniški kandidaturi, vendar da je bila njegova današnja izjava narobe razumljena.

V SD se bodo o morebitni kandidaturi odločali predvidoma v drugi polovici junija

Da Pahor ni napovedal boja za stolček predsednika republike, je na spletnem družbenem omrežju Twitter pojasnil tudi glavni tajnik SD Uroš Jauševec, ki je zapisal, da Borut Pahor ni napovedal kandidature. O morebitni kandidaturi danes ni ničesar vedel niti vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Kot je dejal, so v stranki dogovorjeni, da se o tem pogovarjajo po kongresu, ki bo v začetku junija, zato dogovora znotraj stranke še ni.

Kandidaturo za predsednika država so doslej napovedali že trenutni predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec Milan Zver, ki bo nastopil s podporo SDS in NSi, predsednik zunajparlamentarne SNS Zmago Jelinčič in neodvisni kandidat Marko Kožar.

Lukšič: Gre zgolj za vlečenje pozornosti nase

Kandidat za predsednika SD Igor Lukšič je o Pahorjevem namigu o kandidaturi za predsednika republike dejal, da gre zgolj za vlečenje pozornosti nase, kar je njegov program, saj drugega nima.

"Edini program, ki ga ima, je piar in zbujanje pozornosti"

"To je strategija, s katero poskuša kandidirati za predsednika stranke , saj nima drugega programa kot to, da vleče energijo ljudi nase s tem, ko je kandidat za vse možne funkcije. To je edini program, ki ga ima, se pravi piar in zbujanje pozornosti," je za MMC dejal Lukšič.

Uroš Kokošar, STA, Planet Siol.net
Foto: Marko Vanovšek

Oznake:

Komentarji 3 | Zadetkov: 16 | Več ...

Po Jánošíkovih skrivališčih – Mala Fatra (2. del)

19. maj 2012 ob 13:57
Bratislava -RTV SLO

Vas Terchová ni le vhod v narodni park Male Fatre, ampak je tudi rojstni kraj Juraja Jánošíka, na Slovaškem, Moravskem in Poljskem izjemno priljubljenega ljudskega junaka, ki velja za tamkajšnjega Robina Hooda. 

Datum, ko se je Jánošík rodil kmečkim staršem, ni znan, ve pa se, da je bil 25. 1. 1688 krščen. Ko mu je bilo petnajst let, se je že boril v vrstah kurucov, kot so rekli ogrskim upornikom proti Habsburžanom. Po porazu pri Trenčinu so ga rekrutirali v habsburško vojsko. L. 1710 je kot cesarski stražar pomagal pobegniti iz ječe Tomášu Uhorčíku. Skupaj sta v bližnjih gorah zbrala skupino cestnih razbojnikov. Vendar jih je Uhorčík kmalu zapustil in na njihovo čelo je stopil komaj 23-letni Jánošík. Napadali so bogate trgovce in plen delili z revnimi kmeti. Tudi sicer naj bi bili sila viteški: nobene žrtve niso ubili, morebitnim ranjenim so celo pomagali. Spomladi l. 1713 so ga po izdaji ujeli na Uhorčíkovem domovanju. Odpeljali so ga v Liptovský Mikuláš, kjer ga je sodnik 17. marca obsodil na smrt. Verjetno je bil usmrčen še istega dne. O legendarnem junaku so v novejšem času posneli tri filme in napisali kopico knjig. Drobno knjižico češkega pisatelja Miloša Malýja Janošik si lahko preberete celo v slovenskem prevodu. V Terchovi pa si lahko nad izhodom iz vasi ogledate velikanski aluminijast Jánošíkov spomenik in v vasi obiščete njegov skromni muzej.

Jánošíkove globeli
Verjetno najzanimivejši del narodnega parka so Jánošíkove diery, kar bi lahko prevedli kot Jánošíkove globeli. To je turistično ime za cel splet skalnih globeli, ki so jih ustvarili Hlboký potok in njegovi pritoki. V grobem bi lahko sistem razdelili na Dolné, Horné in Nové diery. Dostop do njih je mogoč iz vasice Biely Potok vzhodno iz Terchove ali, če ste že v parku, iz Štefanove na koncu Nove doline. Štefanová je tudi izhodišče v tem zapisu.

V Štefanovi je veliko parkirišče čisto na začetku vasi, saj je ta načeloma zaprta za motorni promet. Skoznjo se odpravimo za rumenimi markacijami ali pa sledimo kažipotom za penziona Muráň in Sagan na drugem koncu vasi. Ne nazadnje si lahko enega izmed njiju izberemo za svoje prenočišče ali se v njem okrepčamo po pohodu. Takoj za njima se makadamska pot zoži v stezico, ki vodi ob potočku čez travnik. Pred seboj občudujemo slikovite Poludňové skaly in Veľký Rozsutec. Steza nas pripelje v gozd, kjer po mostičku v desno prečkamo vodo in se v 20 minutah povzpnemo na široko travnato sedlo Vrchpodžiar (745 m). Razlagalna tabla – take nas bodo od zdaj spremljale dobršen del poti – nas opozori na prisotnost medveda in drugih zveri na tem območju. Na sedlu se naša rumena pot križa z zeleno, a se za to ne menimo. Spustimo se naravnost navzdol do preproste lesene koče Podžiar, napol skrite med visokim drevjem. Kljub množici pohodnikov je bila v začetku maja zaprta. Še nekaj deset metrov niže prvič prečkamo Hlboký potok in za novim križiščem vstopimo v sotesko Dolné diery.

Spodnje globeli
S križišča vodita v levo dve poti: zgornja rumena in spodnja modra. Mi zakoračimo po drugi, ki vodi nizvodno po dnu soteske. Gremo mimo nekaj razlagalnih tabel in slapov, prečkamo več mostov, obidemo kopico skalnih obronkov in preplezamo prvo kovinsko lestev, dokler v pol ure ne pridemo do novega križišča Ostrvné (640 m). Takoj za njim se Dolné diery najbolj zožijo v komaj prehoden vintgar, za katerim se soteska konča. Še pred ožino dobi Hlboký potok z desne skromen, a živahen pritok brez imena.

Nove globeli
Tesen omenjenega pritoka se imenuje Nové diery. Zavijemo vanjo, kar pomeni, da se vrnemo k rumenim markacijam. Ta soteska je še ožja in še bolj slikovita. Skoznjo se prebijamo po številnih galerijah, mostičkih, lestvah in kamnitih stopnicah. Pot je večinoma mokra in temu primerno spolzka, zato se nanjo ne podajajte brez primernih obuval. Pohodne palice so bolj v napoto kot v pomoč. Za majhne otroke se zdi kar preveč tvegana, čeprav se konča že po kake četrt ure. Na koncu nas čaka tabla, ki nas pouči o redkih in ogroženih rastlinskih vrstah tega območja.

Pri tabli se pot obrne desno in se začne vzpenjati iz soteske. Kmalu smo pri ograjenem razgledišču, s katerega se ponuja zaradi drevja žal zelo omejen pogled v tesen. Vzpon postane strmejši. Preden se pot spet obrne navzdol, je še eno razgledišče, s katerega se vidi do travnikov nad Bielym Potokom. Spustimo se na že znano križišče pri koči Podžiar. Morda bi želel kdo tu končati pohod in se vrniti k avtu. Storite to le, če imate zares tehten razlog. Drugi si privoščite malico, seveda samo če ste jo prinesli s seboj v nahrbtniku.

Zgornje globeli
Ostale so nam namreč še Horné diery, ki so najbolj razburljive, a tudi najbolj zahtevne. Pot, ki sicer vodi na sedlo med Rozsutcema, je skoraj v celoti drzno speljana po zelo ozkih galerijah in dolgih vrtoglavih lestvah, prek katerih ponekod škropi razpenjena voda. Noge je treba postavljati kar se da skrbno. Morda po skalah, kjer ni brvi in stopnic, še bolj kot na njih. Potoku sledimo vzvodno vse do razcepa Pod Pálenicou (900 m).

Na razcepu odide, kot rečeno, leva pot med Rozsutca, mi pa se vzpnemo ostro desno iz soteske. Po zeleno markirani lahki poti se vračamo nad Hornimi diery. Nekaj minut za tem, ko globoko pod seboj zagledamo kočo Podžiar, se znajdemo na novem križišču. To ni označeno s kažipoti, kot smo vajeni. Na nekaterih zemljevidih ga imenujejo Pod Poludňovnymi skalami, ki pa jih zaradi drevja bolj slutimo, kot vidimo. Večina pohodnikov zavije tu za zelenimi markacijami desno navzdol na sedlo Vrchpodžiar. A če se ne želimo vračati po že prehojeni poti, lahko brez skrbi nadaljujemo naravnost, sledeč rumenim markacijam. V nekaj nadaljnjih minutah se znajdemo na ovinku Huty, kjer se tudi naša pot obrne navzdol. Rumene markacije nepričakovano pozelenijo. Pot je strma, a dobro uhojena. Ko pridemo iz gozda, zagledamo pred seboj Štefanovo, za seboj pa že toli   kokrat občudovane Poludňové skaly. Do vasi je le še krajši sprehod.

Če se kdaj znajdete na tem koncu sveta, nikar ne izpustite priložnosti za obisk Jánošíkovih diery. Za ogled celotne mreže tesni potrebujete največ tri ure in pol.

Spomenik Juraju Jánošíku v Terchovi

Kažipoti k začetku poti

Poludňové skaly (levo) in Veľký Rozsutec (desno)

Vrchpodžiar

Koča Podžiar Foto:

Oznake:

Komentarji 2 | Zadetkov: 18 | Več ...

V Portorož na ogled prav posebne vrtnice

Portorož, ki cvetje nosi že v imenu, je dobil še lastno vrtnico. Njej na čast bo ta konec tedna potekal Festival vrtnic in cvetja. Če letos še niste videli morja, je morda zdaj pravi trenutek.

Zakaj tja?

Portorož je najbolj letoviški od vseh letoviških krajev na slovenski Obali. To sicer številne odbija, a zabave željni bodo na svoj račun prišli prav tukaj. Obilica hotelov, gostinskih lokalov, trgovin, pa tudi igralnic poskrbi, da portoroško sprehajališče nikoli ni prazno.

Zakaj zdaj?

Od petka do nedelje Portorož gosti Festival vrtnic in cvetja. Z njim ne bodo le slavili vrtnic in drugih rož, ki so temu mestu dale ime, ampak bodo predstavili tudi prav posebno vrtnico, ki nosi ime Portorož. Tamkajšnji veljaki in turistični delavci so jo naročili v Nemčiji, njeno ustvarjanje v rastlinjakih pa je trajalo kar sedem let. Vrtnica Portorož cveti od maja do oktobra, njeni cvetovi pa svoj odtenek spreminjajo od živooranžne do bledorumene.

Festival vrtnic in cvetja bo ta konec tedna obiskovalcem nudil pestro paleto dogodkov, od hortikulturnih, umetniških in kozmetičnih predstavitev do strokovnih predavanj in drugih prireditev.

Obudili bodo tradicionalno morsko bitko s cvetjem

Česa ne smete zamuditi?

Osrednji dogodek festivala bo sobotna Bitka s cvetjem na morju. Gre za kakšnih sto let star običaj, ki je bi včasih tudi del animacijskega programa v starem hotelu Palace. Na tekmovanju, ki se začne v soboto ob 16. uri, bodo tekmovale ekipe s po tremi tekmovalci. Hkrati se bosta merili dve ekipi, tekmovanje pa poteka tako, da vsako moštvo poskuša v čoln nasprotnikov vreči čim več cvetov. Zmaga seveda tista trojica, ki drugi ekipi v čoln zmeče več cvetja.

Kaj kupiti?

Na več lokacijah v središču Portoroža bodo stale stojnice, na katerih boste lahko izbirali med raznovrstnim cvetjem in lončnicami, svoje pridelke pa bodo ponujali tudi slovenski oljkarji in vinarji.

Kaj pa zvečer?

Če vas celodnevno pohajkovanje ne bo utrudilo, lahko cvetno obarvan dan nadaljujete v lokalih Paprika, Cafe Central in vinoteki Štrigon, kjer bo vse dni festivala, torej v petek, soboto in nedeljo, od 21. ure potekal Rose Party.

Nina Vogrin
Foto: www.portoroz.si

Oznake:

Komentarji 2 | Zadetkov: 13 | Več ...

 Vedno nasmejani igralec v Cannesu predstavlja nov film

Cannes - MMC RTV SLO

Filmski igralec, režiser in mojster borilnih veščin Jackie Chan je na filmskem festivalu v Cannesu povedal, da bo njegov naslednji film zadnji, v katerem se bo pretkano in duhovito pretepal z zlobci.

V Hong Kongu rojeni 58-letni Chan je po poročanju BBC-ja na predstavitvi filma Chinese Zodiac povedal, da akcijskih filmov ne bo več snemal: "Svet je že preveč nasilen. Rad imam akcijske pretepe, a sovražim nasilje."

Polomil si je skoraj vsako kost v telesu
Omenjeni film, ki bo izšel decembra, je tretji v Chanovi seriji Armour of God. Prvi film serije je izšel že davnega leta 1987, Chan pa je upodobil glavnega junaka z imenom Asian Hawk. "Želim, da ljudje vedo, da nisem samo pretepač, da znam tudi igrati. Zato sem dan za dnem, leto za letom govoril, da bom zdaj pokazal pravega Jackieja Chana," je povedal slavni junak akcijskih filmov.

Seveda pa se je za to potezo odločil tudi zaradi ne več ravno rosnih let. Svojo kariero je začel kot kaskader, delal pa je tudi s svojim idolom Bruceom Leejem v legendarnih filmih Fists of Fury in Enter The Dragon na začetku sedemdesetih let. Od takrat je nastopil v več kot sto filmih in si pri izvajanju vragolij in pri pretepih polomil že skoraj vsako kost v telesu. Najhujša poškodba je bila zlom lobanje ob padcu z drevesa. "Svoje telo bom vprašal, koliko bo še zdržalo. Nisem več mlad," se svojih let zaveda vedno nasmejani Chan.

Raje bo igral starega moža
Predlani je Jackie Chan nastopil s sinom Willa Smitha, Jadenom, v "remaku" filma Karate Kid, kjer je odigral vlogo mentorja Miyagija. "Nočem biti samo akcijski junak, želim biti pravi igralec. Zato sem zadnjih deset let igral tudi v drugih filmih, kot je Karate Kid, kjer bi raje igral starega moža," je povedal Chan in dodal, da bo nastopil tudi v nadaljevanju filma.

A trenutno se Chan ukvarja s promocijo filma Chinese Zodiac, kjer v vlogi glavnega junaka išče 12 bronastih glav, ki predstavljajo znake kitajskega horoskopa. Umetnine so ustvarili v 18. stoletju za cesarjevo zatočišče v bližini Pekinga. Leta 1860 so jih ukradli in pet jih še vedno manjka. Producent filma, ameriški režiser Brett Ratner, je povedal, da ne gre za tipično "akcijado", saj se film dotakne tudi vprašanja lastništva dragocenih umetnin: "Ta film je odličen zato, ker ima tudi neverjetno sporočilo. Gre za vprašanje družbenega zavedanja."

Jackie Chan je v štirih desetletjih postal svetovna popkulturna ikona. Za svoje vloge v akcijskih komedijah je prejel mnogo različnih nagrad, večinoma tiste za priljubljenost. Prislužil si je tudi svojo zvezdo tako na hongkonški Aveniji zvezd kot na hollywoodskem Pločniku slavnih.

Manj znano dejstvo o Chanu je, da je tudi operno izučen pevec, in je na kitajskem govornem področju tudi pevski zvezdnik. Od sredine osemdesetih let je izdal več kot deset studijskih albumov in odpel tudi naslovne pesmi nekaterih filmov, v katerih je nastopal.

Oznake:

Komentarji 2 | Zadetkov: 13 | Več ...